Goldman Sachs: Učinkovito zdravljenje se ne splača
Piše: Janez Ferkov
V javnost so tokrat ušle informacije o tem, kar se že dolgo skrivno šepeta v zdravstveni industriji; v ozdravitvi je veliko manj denarja kot pri dolgotrajni zdravstveni negi. Ta »očarljiva« debata se nanaša na genske terapije, ki kažejo možnost, da se odpravijo različne genetske motnje s spreminjanjem posameznih delov DNK. »Težavo« pri tem potencialno čudežnem zdravljenju dobičkarji vidijo pri načinu financiranja zdravstva. Države z urejenim javnim zdravstvenim sistemom bi lahko namreč izkoristile prednosti teh novih, zasebno razvitih tehnologij, zaradi česar bi imeli privatniki v ZDA manj zaslužka.
Analitičarka Goldman Sachsa, Salveen Richter, je o teh zadržkih pisno obvestila stranke banke; »Možnost zagotavljanja enkratnega zdravljenja je eden izmed najbolj privlačnih vidikov genske terapije, vendar pa takšno zdravljenje s seboj prinese vprašljive posledice, kar se tiče črpanja trajnih prihodkov iz zdravljenja kroničnih bolezni.«
Med tem ko bogataši zlahka plačajo na tisoče dolarjev za hitro ozdravitev, si večina ljudi tega ne more privoščiti. Še posebej, če jim je njihovo slabo zdravstveno stanje onemogočalo kariero. Hkrati mora bolnik vsako leto zbrati nekaj deset tisoč dolarjev za odpravljanje (le) simptomov in na ta način dolgoročno plača veliko več denarja. In to brez trajne rešitve. To je medicinski primer Terry Pratchettove »teorije čevljev«. Teorija razlaga socialno in ekonomsko nepravičnost, saj si večina v družbi nikoli ne more zagotoviti trajnih rešitev in na ta način porabi več denarja kot premožnejši.
Če je zdravilo učinkovito, se ne splača
Richterjeva kot primer navaja zdravilo sofosbuvir za hepatitis C. Leta 2015 je podjetje Gilead Sciences z njim namreč zaslužilo 12,5 milijarde dolarjev (večinoma v ZDA). Vendar pa je zdravljenje s tem zdravilom tako učinkovito, da večina bolnikov DEJANSKO ozdravi, tako da je terapija v dvanajstih tednih zaključena. To je sicer odlično z družbenega vidika, ampak zelo slabo za dobiček. Ozdravljeni ljudje namreč virusa ne prenašajo naprej in s tem preprečujejo nove okužbe (BARABE PLEBEJSKE!). Posledično Richterjeva letos razočarano pričakuje, da bo prodaja tega zdravila v ZDA padla na manj kot 4 milijarde dolarjev. Res revščina.
»Čeprav ima lahko genska terapija izjemno vrednost za bolnike in družbo nasploh, bi to lahko predstavljalo izziv za razvijalce genomskih zdravil, ki iščejo trajne denarne prihodke,« naj bi Richterjeva tudi neuradno napisala.
Res ni presenetljivo, da je ta novica po razkritju medija CNBC povzročila hudo ogorčenje. Kar je Richterjeva namenila le strankam investicijske banke ki jo zastopa, je javnost seveda hitro zamerila. Stranke banke so namreč bogata podjetja, ki jih ogrožajo tehnološke spremembe, ki bi koristile milijonom ljudem. In ta podjetja nočejo napredka. Hočejo bolne ljudi. Vendar, če družba oz. politika ne bo prilagodila gospodarskih struktur zdravstvenemu varstvu, ki ga v ZDA želijo zadržati v zasebnih rokah, bi lahko teh nekaj dobičkarskih podjetij celotno družbo prikrajšalo za veliko zdravil, ki jih so še kako potrebna.
Stroški izumljanja in testiranja novih zdravil naj bi bili ogromni. Do odobritve s strani državnih zdravstvenih organov naj bi razvoj nove tehnologije stal vsaj eno milijardo dolarjev. Ta račun mora seveda nekdo plačati. V primeru omenjenega zdravila za hepatitis C Richterjeva očitno želi poudariti, da se utegnejo zaslužki drastično zmanjšani. Od NEPREDSTAVLJIVIH do le zelo, ZELO ogromnih. Za zdravljenje nekaterih redkih bolezni pa morda sploh ne bo dovolj zanimanja s strani podjetij, za katere je le nekaj milijard dobička slaba investicija, ki bi bila za svoje delničarje ekonomsko neopravičljiva. Pri MIT Technology Review so ugotovili, da je verjetno zaradi tega družba GlaxoSmithKline nedavno prodala patente nekaterih izjemnih zdravili za zelo redke bolezni.
Bogatejše države z urejenim zdravstvenim varstvom bodo pogosto pripravljene plačati dovolj za svoje bolnike, kar bi krilo stroške raziskav. Konec koncev, bi bili na dolgi rok prihranki večji od stroškov. V ZDA, kjer vlada zasebno zdravstvo, imajo na to temo seveda hudičevo drugačen pogled.
Očitno je torej, da dokler bo zdravljenje temeljilo na dobičkarstvu, naša civilizacija lahko še naprej pričakuje oviranje razvoja novih zdravil, krajo, uničevanje in patentiranje naravnih zdravil in neposredno ali posredno zastrupljanje ljudi; človek mora le vedeti, kaj dejansko so vsi ti dodatki, ki so v vsaki hrani na trgovinskih policah, da ve, pri čem smo že.
Poleg tega se je treba tudi dobro zavedati, da so lahko dolgoročne posledice genske terapije zelo zastrašujoče. Še vedno se ne ve, kaj točno se dogaja z našimi telesi ob vnašanju GSO v naše prehranske navade. Človek se igra s stvarmi, ki zdaleč presegajo njegov razum, stave na našo prihodnost pa so vse prevečkrat spekulativne in brez premisleka o posledicah, ki vsekakor sledijo. In prej ali slej bodo poravnani vsi računi.
S klikom na oglas podpirate neodvisni medij. Hvala!
