Dr. Tuttle: »Ljudje želijo dobre novice o svojih slabih navadah«
Dr. Will Tuttle je nagrajeni pisatelj, predavatelj in umetnik, ki poudarja pomen sočutja, ustvarjalnosti in samospoznanja. Njegova knjiga Hrana za mir je postala svetovna uspešnica. Vodi tudi meditacijske umike in delavnice. 13. oktobra prihaja v Ljubljano, kjer bo imel predavanje na temo prehrane.
Pred kratkim se je v Sloveniji sprožila dilema, da veganska prehrana ni primerna za otroke.
To ne drži, narejeno je bilo veliko študij na to temo s strani medicine. Lahko smo zdravi brez, da povzročamo trpljenje živali, da jih ubijamo, ali jim vzamemo mleko ali jajca. Spoznal sem stotine veganskih otrok osebno, ki so bolj zdravi od povprečja. Moja sestra ima tri sinove, ki so vegani od rojstva in izjemno zdravi. Niso edini, veliko je takšnih otrok po vsem svetu. Takšne trditve torej nimajo znanstvene podlage, njihov namen je predvsem, da širijo preplah in dvome, kajti z veganskim načinom prehrane bi ljudje postali veliko bolj zdravi. Večinoma takšne taktike strašenja uporabljata mesna in mlečna industrija. Dokazljivo je, da imajo vegani veliko nižjo stopnjo obolevnosti glede na težave, ki tarejo splošno populacijo. Osebno na primer sploh še nisem potreboval lekarne in zdravnikov, verjetno je to tudi eden od razlogov, da prinašamo premalo dobička. Zato je izobraževanje na področju prehrane tako zelo pomembno, treba je širiti informacije o veganski prehrani. Živimo v času, ko veliko zdravnikov javno podpira in priporoča vegansko prehrano za otroke, če želijo, da so zdravi. Takšna so tudi uradna stališča tako ameriških kot kanadskih dietetikov, da je veganstvo zdravo za nosečnice, doječe matere, otroke pa vse do starostnikov. Da dobimo hranljive snovi, nam ni treba ubijati živali. Glavne prehranske sestavine kot so aminokisline, minerali, vitamini, ogljikove hidrati in ostalne pomembne hranilne snovi, ustvarjajo rastline. Živali jedo te rastline in nekateri ljudje potem jedo živali, da bi prišli do sestavin, ki so že v rastlinah. V živalskem mesu se namreč kopičijo ostanki toksinov iz okolja od pesticidov, herbicidov do zdravil in hormonov, kakor tudi toksini, ki so naravno prisotni. Zato je meso bolj toksično od rastlin, saj so njegove molekule večje, kar pomeni večji napor za telo. Živalski proteini so manj kakovostni kot rastlinski in povzročajo vnetja. Zato je bolje uživati rastlinska, izvorna hranila. Kar potencialno primankuje večini ljudi je vitamin D, ki je pravzaprav hormon. Dobimo ga na ta način, da si gibamo zunaj na soncu vsak dan. Druga pomanjkljivost je vitamin B12, ki je produkt bakterij. Primankuje ga vsem, ne le veganom, ker je zemlja opustošena zaradi načina pridelave hrane. Preventivno se lahko jemlje B12, za vegane in nevegane. Pri vegetarijancih je možno tudi pomanjkanje železa, ki nastane, če uživajo manj zelene zelenjave in več mlečnih izdelkov.
Kaj bi bil lahko vzrok, da se takšne informacije ne širijo dovolj? Vedno znova se poudarja, da smo kot »plemena« živeli od mesa.
Vidno vlogo imajo mediji, ki delujejo v skladu z naročniki. Naftni in farmacevtski koncerni so prisotni globalno, enako je v ZDA kot na Kitajskem ali Vietnamu, potujem namreč po vsem svetu. Korporacije delujejo iz ozadja in usmerjajo vse v svoj dobiček, gre za globalno težavo. Predvsem se deluje v smeri, da ljudje uživajo čim več mesa in mleka, da povečujejo promet z zdravili, živinorejo in na koncu tudi transport – vse je medsebojno povezano. V ozadju so banke, ki na ta način obračajo denar. Najti moramo načine, kako sporočiti ljudem, da nam ni treba ubijati živali, da bi bili zdravi, kar je dobrodošlo spoznanje in resnica. Uporabimo lahko splet, predavanja ali osebna srečanja. Prave informacije največkrat najdemo izven korporativnih medijev.
Kar se tiče vztrajnega ponavljanja, da plemena jedo in živijo le od mesa, lahko povem izkušnjo s svojega obiska pri ameriških staroselcih v Virginiji, kjer sem bil pred dvema letoma. Vprašal sem jih, glede na to, da živijo precej v hladni klimi, kjer tudi sneži, kakšen odstotek koruze so jedli. Njihov odgovor je bil 1 odstotek. Potem je zanimalo, koliko pojejo pa rib in mesa. Odgovorili so, da 1 odstotek. Rekel sem: »Kaj res, samo 1 odstotek mesa je pleme jedlo? Kaj pa je bilo več kot 98 odstotkov prehrane?« Razložili so mi, da so potovali in jedli različne rastline in plodove, korenine. Na posamezni lokaciji so ostali od 3 do 4 leta, potem pa so se preselili. Potovali so v širšem območju in so se po tridesetih letih vrnili tja, od koder so prišli. Torej bili so predvsem nabiralci. Ključne so bile ženske, ki so nabirale rastline. Zato si lahko predstavljamo, kako so podatke pridobivali prvi moški antropologi, ki so sebe imeli za zelo pomembne. Šele ko so ženske začele pisati antropologijo, se je izvedelo precej več, kaj kdo počne v takšnih skupnostih. Obstaja pregovor, da imajo ljudje radi dobre novice o svojih slabih navadah. Iz tega razloga se poveličujeta lov in meso kot glavni vir prehrane. Ljudem je všeč, da naj bi staroselci, ki so videti dobro in zdravo, jedli predvsem meso. Ob tem je žal nemalokrat tudi znanost podvržena političnim uslugam, tako izgubi svojo vlogo in postane sužnja sistemu. Ko sem bil na Univerzi, sem dobival nagrade, vendar nisem imel svobode in osebne integritete. Nisem želel služiti sistemu, ki uničuje planet in živali. Veliko je ljudi, ki bodo za dobre plače in ugleden položaj podprli marsikaj. Potem si to hitro opravičijo pred samim seboj. Biti izobražen ne pomeni, da prenehamo ustvarjalno in kritično razmišljati. Ne bi se želel pretvarjati in igrati določene vloge, zato, da bi me odobravala okolica. Ljudje se niti ne zavedajo manipulacije, ki jih obdaja. Kajti manipulacija ne vpliva le na naše telesno, ampak tudi mentalno zdravje. Malo je poglobljenega razmišljanja. Na Zemlji smo kratek čas, škoda je, če ga namenimo temu, da slepo sledimo oblastem in korporativnim medijem. Naša naloga je, da se sprašujemo. To je znak zdrave družbe.
Zato vodite tudi meditacijske umike?
Menim, da je zelo pomembno, da se poglobimo v to, kaj smo, izven svojega imena in položaja v družbi, da se vprašamo zares, kdo smo. Skušamo spoznati svojo zavest in bitje, ki gleda skozi naše oči. Ko se spoznamo, imamo smisel v življenju in ne hlepimo neprestano po tem, da bi nekaj kupovali, da bi nas vsi odobravali. Razvijemo tudi sočutje do drugih in jim ne želimo škodovati. Ne gre le za vegane - vsak bi se moral vprašati, kdo je pravzaprav. Večina ljudi ne sprejema tega, kar počne in jim je neprijetno, da bi se usedli v tišino in se usmerili v samega sebe. Zato ljudje hitijo in se zaposlijo. Tako mine čas, ostarimo in umremo, ne da bi ugotovili, kaj je naš namen. V času svojega življenja večina vlaga svoj čas in denar v sistem, ki uničuje vse okoli sebe. Ko se to zgodi, je to tragedija. Dogaja pa se pogosto.
Kje globalno smo v tem trenutku? Kje vidite pot naprej?
Živimo v zelo kritičnem času, človek s pospešeno hitrostjo uničuje oceane, deževni gozd, kakovost zraka in vode. Obstaja tudi veliko napačnih inforamcij, da ljudje ne razumejo, zakaj se določene stvari dogajajo. Na drugi strani me opogumlja, da se veliko ljudi, še posebej v veganstvu, prebuja. Ko se odločimo za rastlinsko prehrano, skrbimo za živali, okolje in prihodnje generacije. Gibanje je prisotno po vsem svetu, zares je globalno gibanje. Želimo doseči kritično maso, ki bo spremenila način prehranjevanja in bo odgovorna do ekosistema, živali in drugih. Če dosežemo 10 do 15 populacije, se bodo zgodile pozitivne spremembe. Nisem brez upanja, možna je preobrazba človekovega bivanja na Zemlji, ki ne bo tako uničevalska. Morda bo pomagala tehnologija z razvojem proteinov ali celo laboratorijskega mesa. Ampak bistvo je prebuditev zavesti. Namesto da smo gosenice, ki uničujemo drevo, se lahko obrnemo vase in postanemo metulji. Hočem reči, preobrazba se lahko zgodi kadarkoli. Tega se ne da napovedati. Človeštvo upam, da se obrača stran od tega, da živi na ravni suženjstva in potrošništva in se usmerja v svobodo.
Menite, da veganstvo nima možnosti, da je politično ugrabljeno. Tudi Silvio Berlusconi je v določenem trenutku objemal jagnje kot menda vegan.
Politika nam laže in dejansko nas podcenjujejo in nam prodajajo zgodbe kot o padcu dvojčkov 9/11 in podobno. Dokler se ljudje prehranjujejo z mesom in verjamejo vse, težko svobodno razmišljajo. Treba se je spraševati o vsem. Tudi veganstvo brez dvoma želijo uničiti, vendar bomo vztrajali. Veganstvo nima vodij in nima centra, to je dobro. Vsak posameznik deluje zase in to je neustavljivo, če se vsak odloči v sebi.
Nekakšna individualna evolucija, to zbuja upanje.
Obstajata dve vrsti veganskega aktivizma, prva vpije in kriči in obtožuje in se prepira z vsemi, ki niso vegani ali z drugimi vegani. To kaže na pomanjkanje samospoznanja. Druga skupina skuša veganstvo prodati kot nekakšno blagovno znamko ali kot novo tržno idejo, ki se bo širila s tem, ko bomo kupovali veganske izdelke. Torej veganstvo kot potrošništvo. Obe taktiki nista uspešni, ker ne kažeta dovolj poglobljenosti. Spremeniti moramo svoje življenje, torej najprej sebe in pogumno spregovorimo resnico. To ustvarja novo obliko aktivizma, ki je bolj socialno, intelektualno, čustveno in duhovno zrel. Treba je utelesiti to, kar govoriš in to se dogaja. Reči, da si vegan, je veliko premalo, potrebno je še notranje delo.
Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala!
Foto: You Tube