Hiša groze – dom starejših v Mostah

»Bivanja na oddelku za dementne v domu za starejše ne bi privoščila niti najhujšemu sovražniku,« mi je povedala kolegica antropologinja Miša Gams, ki je o razmerah v domovih tudi pisala iz lastnih delovnih izkušenj. Upala sem, da so njene izkušnje v domu za starejše izjema. Motila sem se.

Zaradi zahtevne nege je bila naša babica nameščena na oddelek za dementne v Domu starejših občanov Moste.

Ko napišem to ime, me še vedno obide groza.

To ni blog za »olajšanje duše«. Gre za popis trpljenja, ki ga doživlja veliko družin. Nemočnih in vdanih v poniževanje, ker je že tako preveč težko. Svojec ugaša, žalost je neskončna. Finančni stroški so ogromni. V stiski se obrneš na strokovnjake, ob tem ti delajo očitne prekrške, ne da bi svojci protestirali. Starostnikov veliko, domov pa odločno premalo. Večina svojcev ne zmore biti nenehno ob dementni osebi. So v brezizhodnem položaju.

Napake in ravnanje z mojo babico v domu starejših občanov Moste so bile tako nevzdržne, da sem jim, ko je bila babica še živa, napisala pritožbo. Zahtevala pisni odgovor. Klicala direktorico in podala prijavo na inšpekcijo, ki je zadevo odstopila nekam naprej v administrativne mline. Uradno sem naredila vse. Spremenilo se ne bo nič, pristojni ne bodo ukrepali, to mi je jasno. Zato naj bo zapis opozorilo, kaj vse se vam lahko zgodi, ko boste vi in vaš svojec v stiski.

Obstajajo organizacije, ki sistemsko obravnavajo zlorabe v domovih za starejše. Slovenija takšno organizacijo krvavo potrebuje.

Negovalke so na terasi. Kadijo.

Prepričana sem, da so negovalke v domovih premalo plačane in zgarane. Verjetno večinoma so. V domu starejših občanov Moste so bile velikokrat predvsem na terasi, na skupinski seansi kajenja na soncu. Babica je bila v sobi z zagrnjenimi zavesami, sredi belega dne. Zakaj bi imela sonce, kajne? To je zgolj boleče, ni pa nehumano.

Huje je, ko najdeš babico na hodniku, kako se trese od bolečin, pa ni nikogar. Iščeš osebje, ki se zlovoljno oglasi, kaj spet tečnariš. To se je ponavljalo. Trkaš in boječe prosiš, če je kdo kje. Potem ogorčeno zahtevaš. Se bojiš, da se bodo znesli zaradi tvojih zahtev nad nemočno osebo. Obup.

Ali ko ti medicinska sestra »razloži«, da mora babica ležati »zaradi medicinskih razlogov«. Ko rečeš, da boš plačal dvigovanje, so medicinski razlogi prilagodljivi. Zakaj navajajo medicino, če gre za poslovne razloge?

Na mesec oskrba v domu stane čez 1000 evrov. Prihajala sem vsak dan na obisk, babico vozila ven in se zelo trudila. Ob tem so mi nekatere negovalke navrgle, da bi bilo dobro, če bi jim nosila darila. Sicer bodo še bolj nesramne kot so? Kdo preverja psihološko primernost negovalk? Tiste, ki so nadarjene za delo s starejšimi, doživljajo pritiske s strani sodelavk, naj se vendar ne »ukvarjajo preveč«.

Opazujemo

Babici je zatekala noga. Ena noga se je napihnila kot balon. Babica je bila zelo vitka, nemogoče je bilo spregledati zatekanja. Nikogar ni brigalo. Obvestila sem negovalko, ni pristojna, medicinska sestra ni pristojna, zdravnica pa je. Pride. Bo. Vprašala sem čez nekaj dni, kaj je rekla zdravica za nogo. Rekla je: »Opazujemo.«

Noga je babica zatekala že več kot teden dni, vsak dan bolj. Negovalke nič. Medicinske sestre nič. Zdravnica nič. Potem skleneš ukrepati sam. Medicinska sestra je zavila z očmi: »Zato, ker si vi tako želite, podpišite.«

Zdravnik na urgenci, kjer sva čakali 10 ur, je ugotovil trombozo in predpisal injekcije: »Še dobro, da ste prišli!«

V drugem primeru je babica bruhala. Hoteli so ji vstaviti sondo. Prišla je zunanja zdravnica in vprašala nečakinjo, ki je bila na obisku za dovoljenje za sondo, kar je po predpisih! Lahko sem rekla: »Ne!« Še dobro. Babica je imela vnetje žolčnika in žolčne kamne. Trpela je hude bolečine, ker je bila tiha in slabotna, ni niti pisnila. Na žolčne kamne bi jo prisilno hranili!

In smrt

V petek dopoldan sva babico obiskala dva svojca in bila pomirjena, da je stabilna, ker pije sadje iz skodelice. Popoldne je zdravnica BREZ našega dovoljenja babici vstavila sondo za prisilno hranjenje. Babica, mirno in nezahtevno bitje, se ni moglo upreti cevkam v nos in povitim rokam kot, da je ujetnik v Guantanamu.

Videla sem, kako se je davila s sondo. Od zdravnice sem pričakovala argumente, zakaj je vstavila sondo brez posveta, brez vprašanja. Naštela sem objektivne napake, ki so se do zdaj zgodile.

Izjava zdravnice: »Pa dajte babico v drug dom.«

V soboto sem se dogovorila z očetom, da podpiše, da umaknejo sondo. Bili smo prepozni, babica je bila že mrtva.

Dokler je dom starejših občanov zatočišče prisebnih in pokretnih, je lahko prijetno. Če je svojec slaboten in dementen se bojte najhujšega. V primeru, da najdete dober dom za starejše, imate veliko srečo. Mi je niso imeli.