Veganstvo, medicina veš svoj dolg?
Vse več otrok nima dostopa do polnovredne hrane. Foto: Pixabay
Riley bil star dvajset let. Bil je lepotec, dokler mu bomba ni odnesla spodnjega dela čeljusti. Mama je kričala na hodniku bolnice, ust in brade ni imel, slina mu je nekontrolirano mezela po vratu. Mlajše sestrice ga po navodilu osebja niso smele videti, da ne bi doživele šoka.
Zaradi tisočev težko poškodovanih in pohabljenih v 1. svetovni vojni se je intenzivno razvijala rekonstrukcija obraza, ki je presegala najdrznejše sanje tedanje medicine. Dr. Harold Gilles, ki je v Veliki Britaniji delal dobesedno čudeže, velja za »očeta« plastične kirurgije. Čeljust je rekonstruiral iz dela rebra in kožo z glave presadil na obraz. Se je vseh postopkov spomnil sam? Znanje o plastični kirurgiji se nanaša na indijske zapise iz leta 600 p. n. š. Čeprav je bila Indija dolgo pod okupacijo, se je britanska medicina šele leta 1793 seznanila s postopki, ki so se tam izvajali.
Komu se lahko zahvalimo, da ženske zaradi psihičnih težav nismo napotene na odvzem maternice? Tako je namreč evropska medicina nekdaj obravnavala »histerijo«.
"Zdravljenje" histerije. Foto: Medical History
Na utemeljitelja psihoanalize, Sigmunda Freuda, so odločilno vplivali antropološki teksti, torej spoznanja iz različnih kulturnih okolij, da je naredil radikalen premik v možnostih interpretacije »histerije«.
Posebno poglavje je medicinski apartheid v Združenih državah Amerike in drugje, kjer so zasužnjeni Afričani trpeli še kot žrtve medicinskih poizkusov.
Homosekusalnost je bila tudi v evropski preteklosti kaznovana s smrtjo in kasneje označena za psihično bolezen. Za prvega aktivista pravic homosekusalcev velja nemški pravnik Karl Heinrich Ulrichs, z apeli je nadaljeval novinar in pisatelj Karl Kertbeny. Posamezniki iz civilne družbe in medicine, kakor tudi vplivi iz različnih kultur, so imeli ključno vlogo, da smo danes tu, kjer smo, glede razumevanja ne le homoseksualnosti in duševnih stanj, ampak številnih drugih obravnav v medicini. Veliko medicinskih spoznanj ne skoči iz epruvete kot dokaz, temveč je potreben ob tem še družbeni proces.
Zadnji pomembni premik v medicini, ki je se odvijal pred očmi javnosti, so dosegli bolniki z aidsom. Z aktivizmom in trkanjem na vest medicine. Uspeli so!
Veganstvo je gibanje 3. tisočletja
Zakaj tako dolg uvod, veganstva pa nikjer? Ker je bistveno razumeti, da je medicina kompleksen družbeni pojav. Ni ločena od časa, prostora, politično-zgodovinskih vplivov, kakor tudi ne od napredka v tehnologiji in razmišljanju. Zdravi, pomaga in rešuje življenja, skupaj z genialnimi in požrtvovalnimi ljudmi, ki na področju medicine delajo vsak dan in vsako noč. Vendar so ob tem enako pomembna prizadevanja in razmišljanja, ki se odvijajo v družbi.
Zgodovinarka Jennifer Brier z Univerze Illinois poudarja, da je doba, ko medicina lahko zgolj pokroviteljsko gleda na ljudi, minila. Uporabniki in bolniki smo hkrati gonilna sila sprememb v družbi in medicini, kar razvoj dogodkov v minulem stoletju več kot potrjuje.
Veganstvo je eno vidnejših in pomembnejših družbenih gibanj v 3. tisočletju. V Veliki Britanji se je število veganov v zadnjih desetih letih povečalo za 360 odstotkov.
16 milijonov ljudi v ZDA je veganov in vegetarijancev. Gre za etično in ekološko odločitev rastočega števila ljudi v postindustrijskih družbah, kjer so glavne težave debelost, diabetes, depresija, polifarmacija, kmetijstvo, ki se utaplja v pesticidih ter visoko medikalizirana živinoreja z vsemi kriteriji zlorabe. Klimatske spremembe, ki so v veliki meri tudi grozljiva posledica industrijske živinoreje, so dobesedna grožnja za naš obstoj. Nihče ob tem ne pričakuje od Inuitov, da jedo tofu in se odpovedo tradicionalnemu lovu. Samoumevnost, da je človek »gospodar živali«, ne skupaj z njimi soodvisen od narave, je izrazito judeo-krščanska dogma. Dodatno jo je podkrepil še kartezijanski dualizem.
Veganstvo ne bo nikamor odšlo in pritlehne politične spletke, kakršno smo lahko zasledili v italijanskem parlamentu, ne morejo imeti vpliva na milijone ljudi, ki so zavestno sprejeli etično odločitev o svoji prehrani.
Uradna medicina v Sloveniji sledi zakonske smernice o priporočilih (!) za prehrano otrok. Številni razviti medicinski sistemi (Kanada, Avstralija in tudi Velika Britanija in ZDA) veganstvo otrok sprejemajo. Tudi v tem primeru se kaže, da politično in kulturno okolje vpliva na odločitev uradne medicine posameznih držav.
V centru glavnega mesta, torej Ljubljane, je dostojno, da družba poskrbi za odvisnike od trdih drog in alkohola, kar tudi počne. Če uradno medicino v enaki meri skrbi za otroke veganov, lahko poda navodila za starše in jihpri obisku pediatra opozori, kakšne dodatke mora otrok jemati.
Zaradi devijantih primerov nepravilne prehrane posameznih (!) veganskih otrok, ni moč argumentirano demonizirati dela civilne družbe, ki vpliva na bolj etičen odnos do živali in ljudi, kar je v nujnem interesu celotne družbe.
Pri tem imajo ključno vlogo mediji, kar je dobro raziskano, kajti sistematično slabšalno predstavljajo veganstvo.
Vsak dan umre tisoče otrok zaradi lakote, bolezni in predvsem zaradi vojne. Ob tem mediji vztrajno izolirajo redke primere iz veganskih družin in jih analizirajo le iz enega stališča, torej izrazito uničujočega in negativno nastrojenega.
Ostali otroci gredo mimo teh istih medijev v največji meri prezrti, oziroma so rutinsko navedeni. Dvojna morala in hinavščina je zgolj približen opis takšne obravnave.
