Je eko in bio res adijo?
Pixabay
Ko bosta ta naslov prebrala prizadevni ekološki kmet in kmetica, ki vesta kaj pomeni razlika v praksi, bosta le osuplo zmajevala z glavo. Česa vsega si ljudje ne bodo še izmislili?
Ekološka prehrana je aktualna tema tako na tržnici kot v znanstvenih revijah. Ne manjka ljudi, ki so si s prehodom na ekološko prehrano izboljšali počutje, uredili prebavo, alergije ali težave s kožo in vrsto drugih zdravstvenih tegob. Kako lahko kdo sploh dvomi o razliki med ekološko in neekološko prehrano, če zato obstajajo jasna evropska zakonska določila?
Vendar tudi v Sloveniji nekateri trdijo, da je ekološka hrana le prodajni trik, ter da znanost to potrjuje. Je to vsa resnica ali le zavajanje javnosti?
Stanfordska raziskava
Tisti, ki trdijo, da ekološka hrana ni prav nič boljša kot hrana, na katero stresajo nevare pesticide, kot dokaz navajajo raziskavo, ki jo je skupine znanstvenikov s Stanfordske univerze objavila leta 2012 v mednarodni strokovni reviji Anali interne medicine. Po pregledu 237 študij so ugotovili, da se uživanje ekološke ali industrijsko pridelane hrane bistveno ne razlikuje v prehranski vrednosti. Čeprav se z uživanjem ekološke hrane lahko ognete bakterijam, ki so odporne na antibiotike in izpostavljenosti pesticidom. Teh pomembnih podatkov običajno tisti, ki navajajo to študijo, češ, da ekološka hrana nima smisla, ne navedejo. Kakor tudi ne, da je profesor in vodja raziskav Charles Benbrook z Univerze Washington State pisal omenjeni strokovni reviji, da razpolagajo z dokazi, da se z uživanjem ekološkega sadja izpostavljenost pesticidom zmanjša za 94 odstotkov. Podatke je razbral iz uradnih informacij o uporabi pesticidov v Združenih državah Amerike. Prav tako je iz njihove raziskave izpuščena študija objavljena leta 2012, kjer profesor nevrologije David. C. Bellinger s Harvardske medicinske fakultete ugotavlja, da ima populacija otrok, ki je bolj izpostavljena pesticidom v fazi razvoja, povečan odstotek otrok z zelo slabimi rezultati inteligenčnih sposobnosti. Istega leta je Združenje ameriških pediatrov podalo priporočilo, da uživanje ekološke hrane za otroke pomeni zmanjšanje določenih tveganj.
Je eko in bio adijo?
Britanska znanstvena revija za prehrano je letos objavila pregledeno študijo, ki je zajela 343 raziskav, končna ugotovitev je, da ekološki pridelki vsebujejo več antioksidantov kot pridelki, ki ne sledijo ekološkim smernicam. Poleg tega neekološka hrana vsebuje ostanke pesticidov in kadmija, navaja pregled.
Po spletu kroži šala, ki je resnična. Pred stotimi leti ni bilo nič bio ali eko, ker je bilo vse enako. V času industrijskega kmetijstva se je spremenilo marsikaj, predvsem na bolje. Brez traktorja in določenih spoznanj, bi slovenski kmet še danes vlekel plug in jedel želodov kruh. Spremembe so dobre in zaželene, a uporaba nevarnih kemikalij na polju dolgoročno ni dobra ne za našo zemljo, vodo ne za nas in naše otroke. Bolje je jesti manj in tisto dobro. Ekološki kmetje nimajo vedno bogate letine, kar prav gotovo ni lahko. Zato jih lahko vsak od nas podpre kolikor zmore. Na srečo, nam tudi za enkrat še nihče ne brani, da gojimo svojo ekološko solato na balkonu ali vrtu.
Ne le na balkonih in vrtovih, povsod po svetu se prebujajo ljudje in povezujejo znanstveniki, ki jim je blaginja ljudi, živali in narave na prvem mestu. Škotska, se je razglasila za deželo brez gensko spremenjenih rastlin. Njihovo odločitev je javno podprlo trideset vrhunskih strokovnjakov in strokovnjakinj s področja kmetijstva in biologije. Celo v Indiji so področje Sikima razglasili za področje z ekološkim kmetijstvom s 75.000 hektari obdelovalne površine, kjer bodo poskrbeli za ekosistem brez nevarnih pesticidov.
Nekateri bodo še vedno pri bio in eko zamahnili z roko, tako znanstveniki kot kupci. Vsakdo se odloča po svoji vesti in predvsem velja, da smo vsi brezbrižni, dokler smo zdravi.