Matrica Evropske unije
Piše: Črt Tavš
Ambrose Evans-Pritchart je že 19. septembra 2000 objavil v The Telegraphu članek Euro-federalists financed by US spy chiefs, v katerem obravnava razkrite dokumente vlade ZDA o nastajanju Evropske unije (EU). Revija Historia pa je 1. marca 2003 objavila Les reseaux secrets de la guerre froide. Ti dve objavi bi najverjetneje morali sprožiti valove razburjenja državljanov v tedanjih članicah EU. Vendar, če uporabimo metaforo modre in rdeče tablete iz filma Matrica, so tedanji prebivalci držav članic EU izbrali modro tableto. Šele po krizi iz leta 2008 so bolj pogumni začenjali v vedno večjem številu posegati po rdeči tableti.
Modra tableta omogoča videnje resničnosti, kot nam jo posredujejo oblikovalci javnega mnenja in politiki ter ujetost v že dobro uhojen naddržavni sistem. Po njihovih prepričevanjih in kar jim verjamemo, je EU zveza evropskih ljudstev in njihov projekt, je uresničevanje vizije očetov EU. Altiero Spinelli, avtor manifesta za svobodno in združeno Evropo, je gojil socialistične ideje po poti miru, blaginje in enakosti evropskih narodov. Skoraj nihče ni dvomil, da bosta cesija suverenosti in enotna valuta zagotovilo za mir in blaginjo državljanov EU. Danes pa mnogoštevilni državljani postavljajo vprašanje, zakaj sedanje stanje ne ustreza preteklim obljubam. Reformatorji EU pritrjujejo in odgovarjajo, da EU in evro doživljata trenutek težav, za kar je treba speljati več reform, posebno z nadaljevanjem cesije državnih suverenosti, da bi se doseglo Evropsko federacijo. Te argumente uporabljajo tisti, ki delujejo na projektu evropske federacije, in tisti, ki jo hočejo od znotraj spreminjati. Omenjeni nasprotni si tendenci se v bistvu vsebinsko ne razlikujeta.
Rdeča tableta razstira tančico matrice, v kateri živimo. Svet je le navidezno tak, kot nam ga predstavljajo. Resničnost pa je prekrita. Razkriti dokumenti vlade ZDA in drugi materiali povedo, da je današnje doživljanje mehke tiranije in nedemokratičnosti bil projekt ameriške finančne oligarhije in očetov EU. Današnja obravnavana problematika evra je v bistvu njegov največji uspeh. To je točno tisto, kar so si zadali za podjarmljenje evropskih narodov, za jemanje moči suverenim državam in demokracijam, da bi jih predali finančni oligarhiji.
Razkriti dokumenti pravijo, da je ameriška finančna oligarhija financirala projekt EU, ki se je uresničeval s pomočjo CIA. Njihov glavni instrument za ustvarjenje EU je bil ACUE (American Committee for a Unite Europe), ustanovljen leta 1948. Na osnovi vsebine takratnih dokumentov lahko ugotovimo, da so uresničili skoraj vse, kar so si zastavili: Hoteli so postaviti evropsko naddržavo, osvobojeno od demokratičnega nadzora. Danes delujejo evropske institucije, ki niso dobile mandata evropskih državljanov. Hoteli so evropsko enotno valuto, ki bi bila v celoti osvobojena vplivov evropskih državnih vlad in to je današnji evro. Hoteli so od držav neodvisno centralno banko in tako so postavili države v popolno odvisnost od finančnih trgov in od ukrepov Evropske centralne banke (ECB).
Razkriti dokumenti kažejo o povezavi med ACUE, CIA in utemeljitelji EU preko ključnih ljudi, ki so vodili te organizacije in pobude. Prvi predsednik ACUE je bil William Donovan, ki je vodil medvojno ameriško Office of Strategic Services, predhodnico CIA, podpredsednik pa Allen Dulles, direktor CIA od 1953. do 1961. leta. V odboru ACUE sta bila tudi Walter Bedell Smith, prvi direktor CIA, in Paul G. Hoffman, ki je bil vodja ACUE in nato je postal vodja uprave Marshallovega plana in predsednik Fordove fundacije. EU je nastala iz European Movement, ki ga je v petdesetih in šestdesetih letih financiral ACUE, posebno dinastija Rockefeller, v višini 53 %. Njegov predsednik je bil Walter Hallstein, ki je bil med prvimi podpisniki Rimske pogodbe in prvi predsednik Evropske komisije. Temu evropskemu gibanju je predsedoval tudi Paul-Henri Spaak, častni predsedniki pa so bili Winston Churchill, Konrad Adenauer, Alcide De Gasperi, … Brskanje po zgodovini EU, nam pokaže dinamiko njenega nastajanja in vloge, ki so jih imeli njeni ustanovitelji (The history of EU).
Prikrito je, da so vodje European Movement-a pridobivali sredstva za upravljanje in vodenje svojih projektov samo, če so bili odobreni in če so bili usmerjeni v odvisnost od ameriške oligarhije. William Donovan v svojem memorandumu z dne 26. julija 1950 daje inštrukcije za kampanjo v korist evropskega parlamenta, ki bi mu na kakršen koli način odvzeli moč. Želeli so mu dati videz demokracije, vendar naj bi bil vsebinsko popolnoma izpraznjen v primerjavi z vsebinami parlamentov po vsem svetu. Danes je razširjeno mnenje, da je bila to napaka, drži pa čisto nasprotno. Pravzaprav je bilo vse tisto, kar si razlagamo kot konstrukcijske napake, sestavni del načrta. Občutek dogajanja lahko vidimo iz Focusa EU, Ustava za Evropo – trenutno stanje. Uresničevanje plana Evropske unije je moralo potekati prikrito, kar je bilo težko. Zato so ameriške in evropske oligarhije, člani posameznih vlad držav članic, multinacionalke, direktorji tajnih služb, predsedniki velikih lobijev začeli komunicirati preko skupine Bilderberg, Trilaterale in drugih podobnih organizacij, ki so jim zajamčili tajnost vsebin njihovih razgovorov, vendar so bila srečanja sporočena javnosti.
Spinelli opisuje v svojem evropskem dnevniku, Diario europeo (1948-1969), njegove aktivnosti, ki jih lahko povzamemo, da so v epruveti ustvarili Spinellijev san. Osemindvajsetletni Spinelli z drugimi socialisti so v izgnanstvu, zaradi fašizma, prišli do genialne ideje Evrope ljudstev in demokracije. V bistvu pa je Spinelli evropski projekt ustvarjal v Washingtonu. »… predlagali so mi, naj govorim z glavnim Rockefellerjevim svetovalcem za zunanjo politiko, ki ga bo prav gotovo zanimal moj plan.« (Spinelli, str. 266). Omenja srečanje s podpredsednikom Rockfellerjeve fundacije, ki mu je svetoval, naj se sreča s Paulom Hoffmanom, ki naj bi postal predsednik ACUE, predsednik Fordove fundacije in predvsem predsednik Marshallovega plana. Posredoval je pri sestanku Rockfellerja s politično najpomembnejšim Donovanom, ki je pozneje ustanovil tudi Gladio. Srečanje se je kasneje nadaljevalo z ACUE. Po teh uspehih je Spinelli rekel o Jeanu Monnetu, idejnemu očetu EU, da ima samo dve izbiri: »ali ostane z mano, s tem planom ali izgine« (Spinelli, str. 226). Imel je razgovor tudi s CFR-jem, najpomembnejšem lobijem ameriške zunanje politike, ki je v bistvu ameriška vlada v senci in ki je odločala o raznih napadih v imenu izvoza demokracije. V dnevniku navaja, da je treba oguliti države njihovih suverenosti, ne da bi to ljudje občutili in začeli tuliti (Spinelli, str. 435). Spinelli imenuje svoje zamisli ne kot ideje, temveč kot plane. Ameriškim finančnim oligarhom in CIA je ponudil evropska ljudstva in kar je privleklo njihovo zanimanje. Preko Marshallovega plana so ameriški mogotci plačali tisto, kar so hoteli doseči. To je EU, ki bi jo vodile ameriške finančne oligarhije.
Pomembna osebnost je tudi Józef Retinger, jezuit, ki je bil ustanovitelj Evropskega gibanja, ustanovitelj Evropske unije in povezan z RIIA (Royal Institute of International Affair - Chatham House) ter ustanovitelj Bilderberga.
EU je nočna mora za delavce, za evropske narode, za demokracijo in sen finančne oligarhije, ki so jo planirali. Spoznati bi morali, da živimo v kletki in da smo žrtve finančnega udara. Rešitve problemov naj bi bili etična valuta, transparentnost bančnih sistemov, javne banke, reforma Evropske centralne banke, reforma evropskih pogodb, kar je pravilno, če bi bilo izvedljivo. V sistemu EU, če ne razumemo, kdo je ta sistem hotel in ga ustvaril ter katere moči se gibljejo v ozadju, ne bomo nikoli dojeli, da smo ukleščeni v matrici. Izhod iz matrice nam ne morejo dati ne vlade, ne evropski organi, vključno z evropskim parlamentom, temveč samo skupna moč ljudi in evropskih narodov. Vse dotlej, dokler bomo imeli v naši ustavi (npr. fiskalno pravilo) in v naši zakonodaji določbe iz evropskih pogodb, ki jih je hotel in postavil finančni kartel, se ne bo nič spremenilo. Tukaj se ne gre za spreminjanje česarkoli, temveč za osvobajanje. Dobiti moramo poti za beg iz kletke, za beg iz te matrice.
