»Naša Micka je v šamanizem padla!«

Na sprehodu sem srečala nadvse simpatično gospo, ki je bila neprikrito ogorčena nad njeno sosedo: »Veste, padla je v šamanizem.« Tudi na mojem obrazu se je izrisala globoka skrb, da je Micka v transu nekje v brezdanjih gozdovih Brazilije, pogovarja se s strupenimi žabami in čisto nikoli ne pokliče več domov, kjer so v skrbeh ali nosi protezo in komu bo zapustila vikend. Po nekaj vprašanjih sem izvedela, da gospa ne sedi v šamanski koči v pragozdu, ampak da je vplačala počitniški paket na Hrvaškem otroku, kjer ima predavanja Slovenec, ki se ukvarja s šamanizmom. Ta naš šamanist je nastopal tudi v Cankarjevem domu, zato sem jo bodrila: »Gospa, če Ivanu niso odpadli brki s spomenika, ko je šel šaman mimo, bo tudi vaša soseda zdržala tisti teden polpenziona.«

Vendar gospa ni bila take vrste, ki bi se hitro vdala, o ne! Pri sosedi je opazila še eno početje, namreč, da se ukvarja z jogo. »Veste joga tudi nič ne pomaga! Je govorila po jogi z možem, on pa je še vedno isti! « Njena soseda me je vedno bolj zanimala, morda se posti štiri dni na teden, vse noči premeditira in kot angel lebdi nad lahnimi vegetarijanskimi sladicami, ki jih ponuja možu, on pa še vedno samo gostilna in klobase. »Povejte, ali jo večkrat vidite v negibni meditaciji na vrtu ali po njej raste mah in ptice spletajo gnezda v njenih laseh,« me je zanimalo. Gospa je povedala, sicer malce zadržano, da soseda hodi na jogo enkrat na teden v dom starejših občanov za eno uro. Morda gospa ugiba kakšni notranji viharji ženejo sosedo v take neverjetne podvig pretegovanja na blazini?

Počakala sem nekaj pesniških trenutkov in vrlo gospo vprašala, če se ji zdi, da bi bilo bolje, da bi njena soseda pila cviček cele popoldneve od razočaranja ali je bolje, da si malo razgiba hrbtenico na jogi? Ker rahlo opitih upokojenk, ki ne vejo, ali gledajo špansko nadaljevanko ali direktni prenos parlamenta, je vse več. Alkohol je namreč cenejši kot peka potice, toliko o naši kulturi, orehi so pol penzije! Nič čudnega, da se širi šamanizem. Omenila sem ji tudi, da je druga polovica upokojenk na pomirjevalih. Tako omotična upokojenka potem kupi trojni komplet istih brisač. Cena je na koncu enaka kot, če malce telovadi jogo na eni brisači.

Gospe se je zožil pogled: »Ampak ti šamani, to je rop!« Morala sem se strinjati, da so šamani tako nepredvidljivi kot vreme, cene naftnih derivatov in celo Janković, za katerega nikoli ne veš, kje in s kom se prikaže! Ampak šamani imajo to v opisu »del in nalog«. Ni greh, da si kdo zaželi, da bi bili šamani kot plišasta igračka, ki potolaži in je pralna pri 40 C, pa brez likanja. Ampak zadeve so precej drugačne. Za predvidljiv scenarij je treba gledati Mamma Mia in se držati stran od šamanizma.

V teh dneh lahko človek hitro dobi marketinški vtis, kaj je duhovnost. Joge v taki in drugačni obliki je že skoraj kot frizerskih salonov. Čeprav je spreminjanje sebe bolj zahtevno kot tudi zelo natančni blond prameni. Lahko bi se človek pritoževal in nergal, ampak bolje upokojenka na jogi kot na drogi – uradni kot je apaurin ali kakšni manj uradni kot je kokain. Ne nazadnje iz praktičnih razlogov, ker kiropraktik je cenejši in manj boleč kot ciroza jeter.

Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.