Otroci se »igrajo« koline in posilstva
Opomba: ime avtorja zapisa hrani uredništvo
Težko je živeti in delovati v okolju, ki človeka pahne v obup po kratkem času bivanja v njem. Pred tem si tega nisem mogla predstavljati niti v nočnih morah. V moji in okoliških vaseh je doma incest, tako med bratranci in sestričnami, kakor tudi med brati in sestrami. Te veze so celo okronane s porokami. Otroci iz njih so nemalokrat rojeni z različnimi duševnimi in telesnimi hibami. Težava je v tem, da je incest lokalno sprejet, marsikatera med vasmi pa zelo zaprtega tipa. Morda so te nezdrave okoliščine tudi povod za zelo razširjeno izkoriščanje in mučenje živali. Zakoni se kršijo vsepovprek in vsakodnevno. Vendar, ker so lokalno ljudje tesno povezani in prepleteni s sorodstvenimi in prijateljskimi vezmi, ukrepov ni. Kršitve so tako spregledane, grožnje so zelo običajna stvar za reševanje težav. Vsak, ki na očitne kršitve opozori, pa postane sovražnik številka 1. Institucije so na tekočem s kršitvami v manjšem lokalnem okolju, a tovrstno početje je absolutno sprejemljivo in pristojni ne ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili.
Navajam dva čisto »običajna« nedavna dogodka v takšni okolici, kjer je posameznik soočen z veliko in močno (ne pa vsemogočno) pošastjo. V naši vasi, ki sicer sodi med bolj razvite v okolju, imamo ekipo brutalno nasilnih otrok (otroci so v sorodstvenih vezeh), ki počno, kar jih je volja. Otroci vdirajo v tuje hiše, običajno razbijejo okno, spuščajo traktorske in avtomobilske gume sovaščanom, mečejo velike kamne v krave na paši, mučijo vaške »nikogaršnje« mačke, »igrajo« se koline in posilstva. Očeta vaščani ob hudih kršitvah opozorijo, hkrati pa so zelo previdni, saj so večinoma zaposleni v bližnjem podjetju kot proizvodni delavci, oče in stric otrok pa je tam vodja. Otroci so nedavno razdejali hišo, ki naj bi bila v tistem trenutku prazna. Vdrli so skozi vrata in razbili okno, zažigali in žagali so pohištvo, polivali tla z raznimi tekočinami in uničevali, kar jim je prišlo pod roke. Ukradli so vse manjše stroje, ki jih je bilo mogoče odnesti s seboj. Otroci so stari od 8 in 15 let, prekrške počnejo tudi v nočnih urah, po vasi jih je možno srečati tudi okoli 1. ure zjutraj. V tem primeru je vaščan na pomoč poklical pristojno policijsko postajo. Otroci so v kratkem času spet vdirali v naslednjo hišo. Nihče ni ukrepal! Žal to ni kratek povzetek grozljivke pač pa srednjeveška realnost odročnejših vasi na Primorskem.
Namen je zgolj orisati sprejemljivost absurdnega v okolju. Otroci, tudi predšolski, seveda upravljajo motorna vozila, v naših vaseh. Mučenja živali je toliko, da smo vsi, ki nam je mar za karkoli in kogarkoli v tem svetu v takem okolju na robu blaznosti. Od klanja na črno do reje in prodaje živali na črno, jeleni in divji zajci v ujetništvu in uživanje mesa mačk v določenih vaseh v okolici Kobarida. Lokalno gledano, to niso ne posebnosti ne skrivnosti. Mrtvih živali, tako divjih kot domačih, je na cesti nadpovprečno veliko in tudi to je čisto sprejemljivo. Včasih komu tudi »komično« in pogosto »zabavno«. Termina mučenje in zloraba sta žal neznanka. Izživljanje nad živalmi se po pričevanju znancev, tukaj ni skrivalo pred nikomer do trenutka, ko so tujci začeli kupovati stare kmečke hiše za vikende, predvsem Angleži. Takrat naj bi se začela zapirati vrata hlevov. Tolerira se vse, ne glede na to, za kako izrojeno in zdravemu človeškemu umu nepredstavljivo dejanje gre. Neprimeren prevoz oslička z nevestnim voznikom na čelu je bil pred tednom dni ponoči prijavljen Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in pristojni policijski postaji v Tolminu. Na prijavo se je vrnil avtomatski odgovor s strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, policijska postaja se je na prijavo odzvala. Na razplet dogodkov se seveda še čaka in upati je, da bo s strani vseh pristojnih tudi odgovor na prijavo.
Podoben dogodek je bila vožnja izredno nevestnega voznika, ki je imel na avtu priključeno neprimerno prikolico z dvema majhnima in vidno prestrašenima teličkoma. Prikolica ni bila pregrajena, telička sta bila resnično majhna in v strahu. Trenutek prej mogoče odvzeta mami in naložena na prikolico, ki ju ni mogla zavarovati pred padci. Voznik je divjal po klancu navzdol z ostrimi zavoji (cesta od Šentviške planote proti Slapu ob Idrijci). Del ceste je bil tisti čas v delu. Telička sta padala en čez drugega in po tleh prikolice, eden izmed teličkov je imel krvavo sprednjo nogo. Nevestni voznik je bil opozorjen s hupanjem. Takoj je bila opozorjena policija, saj je bilo življenje teličkov zaradi divjanja voznika in neprimerne prikolice resnično ogroženo. Policija je bil naprošena, naj patruljo na teren pošlje takoj, saj se telička lahko resno poškodujeta. S policistom na zvezi je bil dogovor, da se vozilu sledi, dokler je možno. Zato namreč, ker gre za mejo med občinama. Policist je zagotavljal, da bodo ukrepali in obvestili o poteku akcije. Poudaril je, da mora biti v naslednjih dneh na policijski postaji podpisana izjava o dogodku, saj prijava brez podpisa ni veljavna. Naslednji dan so bili dostopni podatki na policijski postaji Tolmin: policija je šla na teren 40 minut po prijavi. Na terenu (na cilju voznika s telički) naj bi poslikali oba telička, ki človeku ližeta roke in neprimerno prikolico. Policist je dodal, da so vse slike črno bele in da ni nikjer videti krvi (krvava noga črno-belega telička na črno-belih fotografijah). Na vprašanje, zakaj so fotografije črno bele, je sledil odgovor, da policija nima denarja za barvne slike. Na vprašanje, kdaj se pridejo podpisati izjave, je bil odgovor, da nikakršnih izjav ni treva podpisovati. Kar je podkrepila arogantna uradna oseba, katere odgovori so bili osorni in več kot jedrnati. Prijava je podana tudi na inšpektorja Simona Zavratnika, od katerega še ni povratne informacije. Od policije pa zgolj podatek, da je v tej fazi preiskave delo končano. Seveda je moč slišati zgolj govorice, kako so se že »po domače zmenili«. Žal to ni osamljeni primer, spregledane so vse oblike kršenja zakonov in še posebno nasilje v kakršnikoli obliki. Tudi brutalno nasilje otrok, ki so omenjeni, izvajajo ga tudi v šoli, zato starši občasno potožijo učiteljicam, a vse ostane pri tem. Nasilje ni zgolj tolerirano, tudi spodbuja se, cenjeno je.
Zato se vprašajmo, če želimo živeti v takšni Sloveniji? S tem nikomur ne delamo usluge, najmanj sebi.
Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.
