Grmada trupel in posel kot običajno
V sosednji Hrvaški je požar zajel farmo z več kot 10.000 prašiči, ki so živi zgoreli, poroča Večernji. Šlo naj bi za najsodobnejšo farmo, ki pa je hermetično zaprta! Iz pisanja izvemo, da so rešili le okoli 320 prašičev. Posebej je poudarjeno, da vseh 15 zaposlenih ne bo izgubilo službe. Obrati smrti se bodo obnovili. Posel kot običajno. Koga so pa še ustavila trupla?
Izračunajmo: za več kot 10.320 živali skrbi 15 zaposlenih. Ena (!) oseba je bila odgovorna za približno 700 prašičev. Kako izprijena je veterinarska znanost, ki to dovoljuje, kako bolestno pohlepen sistem, ki dopušča in opravičuje v hermetično zaprt beton stlačena živa bitja, ki jim bo prerezala grlo za kupček denarja. To ni znanost, to ni ekonomija, to ni država, to je krvavi posel. Da je 10.000 živali zgorelo pri živem telesu ni posebej srh vzbujajoča novica v naši dobi. Tudi ljudje lahko zgorijo v stolpnici na eni najbolj luksuznih lokacij na svetu. Ampak, če so tretjerazredni državljani lahko otroci, mame in dedki gorijo kot bakle pri belem dnevu in si bo kdo še prižgal cigareto. Pri agoniji živali je zanimanja še manj. Če pa slučajno pade pod bombo kakšen beli obraz v Armanijevi obleki, sežejo kriki medijev do neba. Zgoreli so »pomembni« ljudje in plačala bo, če je treba, cela država na drugem koncu sveta, ki ni nič kriva. Ker bogati beli ljudje se ne nadlegujejo.
V primeru, da bi pri belem dnevu v Evropi zgorelo 10.000 psov, bi ljudje verjetno zvonili na vratih poslancev. Pa kaj, če so prašiči enako čuteči kot psi, pa kaj če so nebeli ljudje brez kravat le otroci na materinih prsih, dokler nimajo kreditne kartice in potnega lista, so manj kot nič. Zgolj medijska smet potrošniške družbe. So krvava krma trgovine s trupli, da gnusno bogati redijo svoje bančne račune. O, da, pijejo kri. Ne vemo ali nazdravljajo z njo, se plazijo po kolenih k lužam krvi ali zgolj načrtno pustijo, da teče v potokih pred njihovimi očmi. Ker se jim splača. Njim. To je ta naša civilizacija, orgija smrti. Srečko Kosovel je to znal že pred sto leti upesniti v Ekstazi smrti, nesmrtni diagnozi kapitalizma, kolonializma in kanibalizma. Prerok evropske kulture smrti. Mi vidimo vse umazanije drugih, svojih krvavih rok pa ne.
Pa kaj nas briga 10.000 prašičev na Hrvaškem, ki so živi zgoreli? Morda prodajajo pečenko? Še manj to, da je za skoraj 700 živali skrbel en (!) delavec. Mogoče vas bo nekega dne prešinilo, da ste vi ta prašič. Za več kot 50 starejših ponoči pogosto skrbi ena delavka v domovih za ostarele. Kapitalizem je jasen: življenje se gleda skozi ničle za številom na bankovcu. V resnici smo mi te ničle. Človeške ničle. In ko bo prišla vrsta na nas, da se oprimemo topline sočloveka, živali ali narave, bomo grabili po niču okoli sebe in mrzlega srca ne bomo mogli ogreti na pičlem ognju iz kupa denarja. Tudi to je bilo že napovedano že pred stoletjem s strani človeka, ki nima bele kože. Le kdo ga bo poslušal?
Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.
