Kje je Severina in afriški denar?

Hvala svetovnemu nogometnemu prvenstvu. Zdaj v prvem kadru vidimo gnilobo globalne politike, ki nam jo skušajo stlačiti v goltanec, zavito v sladkorni papir. Najprej k zmagovalcem, torej Franciji. Ker je Macron pobožal po glavi nekaj igralcev nogometa z afriškimi koreninami, je zdaj menda ta evropska velesila dobrohotno zatočišče multikulturnosti. O tem lahko skovikajo samo tisti, ki v Franciji niso bili. Priseljenci so vedno drugorazredni državljani. Francija še vedno izčrpava svoje nekdanje afriške kolonije in poskrbi, da tja pošlje svojo vojsko, če so ogroženi njeni interesi. V kar štirinajstih afriških državah je še vedno v obtoku denarna valuta CFA frank, vezan na Francijo. Torej štirinajst afriških držav sploh nima nadzora nad svojo denarno valuto: Benin, Burkina Faso, Slonokoščena obala, Gvineja Bissau, Mali, Niger, Senegal in Togo, Gvineja, Gabon, Kamerun, Republika Kongo, Čad in Srednjeafriška republika. Vse države, ki uporabljajo CFA, morajo imeti polovico svojih denarnih rezerv v Franciji. Natanko 20 milijard dolarjev je teh rezerv. Lahko samo ugibamo, da bi tem državam ta denar prišel prav? Ali gre za multikulturno uslugo Francije Afriki? Poceni ravno ni ...

Duh francoske revolucije je za večino priseljencev samo v muzeju, razstavljen skupaj z nakradenim kulturnim bogastvom iz vsega sveta. Včasih kaj ukradenega tudi vrnejo. Simbolika je lepa stvar. Ker Francija pač lahko. Rusija in Kitajska ali Filipini ne smejo, ker to so nekulturne države. V Evropi se grizlja ruski kaviar, zasipa množico s plastiko iz Kitajske in vzdihuje o večvredni evropski kulturi, ki pridne atlete pogladi po hrbtih za uspehe imperija. Vmes so na francoskih ulicah »protiteroristične« enote, ker multikulturna Francija sodeluje v osvajalskih pohodih NATA.

Ljuba sosednja Hrvaška ima poleg najlepšega morja, fantastičnih nogometašev še cel kup sijajnih glasbenikov od klasično mojstrskih do pop zabavljaških. Ko se zbere pol milijona ljudi, da proslavi velikanski uspeh reprezentance, pa izberejo - pozor - Thompsona. Modela, ki se imenuje po strelnem orožju, v več državah so njegovi nastopi prepovedani, ker malikuje nacistične pokole. Hrvaška ima vendar Gibbonija, Graša, Nino Badrić, 2Chellos in ne nazadnje Severino, ki bi lahko rdeče-bela skakala po odru in pela gas gas gas. V vseh pogledih je boljša izbira od Thompsona.

Lahko smo zares hvaležni nogometu, ki je diagnoza zavesti družbe: denar vedno je, če gre za šport, ki ga prinaša še več. Ljudje se z lahkoto zberejo, da slavijo žogo v mreži in nič jim ni odveč. Stroški, povezani z zabavo za nogomet, niso nikoli vprašljivi, vse se takoj uredi. Medtem so bolnice senca evropskih normativov in tovarne zapirajo vrata. Nogomet kot beg iz realnosti, bo že ta mesec brcnil v glavo. Te enajstmetrovke v želodec ne bo mogoče ubraniti z gledanjem v televizijo.

Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.