Volivci kot prostitutke ali avtomati?

Narod brez perspektive se boji vsakršne korenite spremembe, o tem so zažrti oblastniki prepričani. Zato ponujajo le okrasne spremembe, rahlo menjavo odtenka politike, nekaj piva in iger, nekaj vzklikanja in ljudje bodo pomirjeno glodali svoj svojo razmočeno skorja kruha naprej. Vljudno se umira v čakalnih vrstah, se tiho izseljuje in gleda s sklonjeno glavo korupcijo. Takšen je najboljši državljan – tiho in vzklikne le, ko se mu to ukaže in če se mu ponudi miloščina, jo navdušeno vzame.

Bolje je biti zadovoljen suženj kot odločen državljan. Pogum je danes večinoma odmev zgodovinskih obeležij, kamor se pride nekaj pokadit ali popit, predvsem pa izbrisati zavedanje, v kakšen stanju se nahajamo. Blažena samopozaba.

Razočarani v ljubezni? Kriv je begunec. Vas boli želodec? Vzrok je muslimanska molitev. Češnje niso obrodile? To je zaradi preveč domačih nalog. Kako nizkotno je šele ponujati ženskam denar, da rodijo otroka? So prostitutke? Nekateri pa spet grozijo s tem, da bodo oteževali splave ženskam. Ti hinavci življenja tukaj in zdaj niso sposobni olajšati niti starejšim, ki v lastnih izločkih gnijejo v domovih! Neskončno gnusno je za drobiž razprodano gospodarstvo obesiti na vrat migracijam, ki imajo povsem drug vzrok. Si ga ne upajo omeniti! Za krono vsega pa so na volilnem plakatu domače naloge otrok. Pohodimo učiteljski poklic že pred vstopom v parlament? Ob vsem tem Nadškofija Ljubljana zahteva v naravi Dolino Triglavskih jezer. Kristus je sočutje do zatiranih, ne pa ogabna grabežljivost oblastnikov. Če te srhljive kraje nismo sposobni ustaviti v Sloveniji, bo to zagotovo konec vsega, kar vsaj od daleč spominja na demokracijo.

Koristno je brati grško ali rimsko zgodovino. Že več kot 2000 let na političnem področju ni nič novega, ko gre za podkupovanje volivcev s cenenimi triki. Stranke računajo na nizka pričakovanja prebivalstva. Kako tudi ne, dobro vedo, da so gospodarstvo razprodale, krivica na sodiščih je hromeča, izseljevanje mlajših visoko in narod se bo prodal za nekaj drobiža, saj so v taki stiski, da jim preostane le malo drugega.

Ali res ne zmoremo drugače? Izberimo svobodo.