Za profesorja Biotehniške fakultete je veganstvo »mit«

Javnost je presenetilo predavanje profesorja z Biotehniške fakultete dr. Janeza Salobirja, 19. aprila, ki trdi, da veganska prehrana ni primerna, še več, da je »mit«. Ima vso pravico do svojega mnenja. Pomenljivo je to, da je to predstavil na dogodku, kjer se kažejo možne koristi njegove izjave določenim poslovnim interesom. Kakor se temu strokovno reče, konflikt intersov. Nekateri navedki prof. dr. Salobirja so pristranski, nekateri pa celo (ne)hote zavajajoči. Komentar s strokovnimi viri je profesorju napisal Jure Vrhovnik, ki pravi, da je že več držav izdalo uradna medicinska in prehranska stališča, v katerih vegansko prehranjevanje upoštevajo kot primerno v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke in športnike.

Kot je povedal Vrhovnik, lahko pozitivno ocenimo, da je ta simpozij fakultete izbral za predavatelja tudi Matevža Jerana, magistra inženirja prehrane, ki je predstavil prehranske kalkulacije hranil in dokazal, da jedilniki veganske prehrane niso manj skladni s priporočili za vnos esencialnih hranil kot vsejedi jedilniki.

Vpliv lobiranja na prehrano?

Dokumentarni film What the Health obravnava sporno prepletenost stroke in živilske industrije. Natančneje, kako prav podkupljena znanost omejuje seznanitev javnosti s tem, kako so zdravju škodljivi živalski izdelki. Zakaj? Če zanemarimo etičen vidik ali je uživanje trupel nujno za naše sedanje preživetje, gre predvsem zato, da so živali natrpane s cepivi in antibiotiki, njihova telesa ali izločki pa industrijsko predelani. Skratka – nič živalim ali človeku dobrega.

Veganstvo je postalo vplivno in vse bolj množično družbeno gibanje, ki seveda ni brez svojih napak. Nastalo je kot naslednik etičnega prizadevanja vegetarijanstva, ki ima tisočletno zgodovino in kot ostra kritika sodobnemu mučenju živali. Ker industrijska živinoreja ni nič drugega kot to. Življenje živali je v največji meri zapor, njihovi potomci in njihova telesa pa predmet dobičkov in prodaje. V slovenski realnosti ne moremo govoriti o pastircih Izidorjih in ovčicah ali Katarina Barbarah, ki varujejo svoje putke. Živali so strpane v smrdeče hale, kjer nikoli ne dočakajo svoje naravne starosti. Njihova prezgodnja smrt je namen njihovega obstoja.

Vir: Meatonomics

Kakor razkriva avtor knjige Meatonomics, David Robertson Simon, prav mlečna in mesna industrija z lobiranjem ključno vplivata na odločitve potrošnikov. Za ZDA je izračunal, da ima masovna živinoreja strahotno ceno, v denarju, škodljivem vplivu na okolje in predvsem za zdravje ljudi.

Biotehniška fakulteta je po tem dogodku v javnosti pustila vtis, da je ni imuna za interese profita. V prihodnosti upamo, da bo dala na prvo mesto blaginjo živali in ljudi.