Javni dolg Slovenije kot ustrahovanje
Piše: Črt Tavš
Sedanja predstavitev javnega dolga je zavajajoča, ker skriva namen ustrahovanja prebivalstva, češ vsak Slovenec je zadolžen za 15.610 evrov, treba je uvajati varčevalne ukrepe, izvajati strukturalne reforme, upoštevati EU priporočila, grozi nam trojka ... Česar ne povedo, da »javni dolg« med drugim vključuje obseg denarja v obtoku (M1 = gotovina in bančne vloge na v pogled), ki ne more biti in ne bo nikoli izplačan. Je samo bilančna postavka, kjer na aktivi imamo beleženo maso denarja v obtoku, na pasivi pa »dolg«, ki bi ga morali imenovati emisija.
Slovenija je beležila javni dolg v višini 32.248 milijonov evrov. Obseg denarja v obtoku in vlogah na vpogled (M1) pa je znašal 18.081 milijonov evrov, kar je 56 % »javnega dolga«. Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) je dolžna vsaki državi članici evro območja zagotoviti ustrezen obseg likvidnih sredstev v obtoku, to je njena obvezna storitev. Na ta sredstva se ne smejo obračunavati obresti. Ker pa istovetijo likvidna sredstva v obtoku (M1) z dolgovi, si jemljejo pravico, da zahtevajo izplačilo obresti.
Za vsako gospodarstvo je ključnega pomena, da ima toliko denarja v obtoku, da podpira razvoj gospodarstva. Kot prispodobo lahko uporabljamo količino kri v človeškem telesu, ki znaša pri enoletnem otroku cca. 3 litre in se ta količina povzpne na 8 litrov odraslega človeka. Torej, če je premalo likvidnih sredstev v obtoku se zavira razvoj gospodarstva, kot bi zavirali zdravo rast človeka, če bi mu odvzeli nekaj litrov krvi.
Ustrezna likvidna sredstva v obtoku zagotavlja javna centralna banka suverene države. V primeru Slovenije in članic evroobmočja pa je po evropski pogodbi to dolžna zagotoviti ECB. Postopek zagotavljanja likvidnih sredstev praviloma poteka z licitacijo državnih obveznic posamezne države članice evroobmočja. Za odkup teh obveznic se prijavljajo različne banke, višino sredstev za odkup obveznic pa jim zagotavlja ECB. Vidimo, da so v tem primeru med ECB in državami vrinjeni posredniki, to so banke. To ni slučajno. Še hujše, z uveljavitvijo ESM (European Stability Mechanism), fiskalnega pravila in drugih urejevalnih instrumentov si bodo morala države članice evroobmočja ta sredstva poiskati na zunanjih tržiščih in za njih plačevati obresti, višina katerih bo odvisna od bonitetne ocene.
V prihodnje si v takih razmerah ne moremo veliko obetati, nasprotno, za večino državljanov lahko pričakujemo poslabšanje življenjskega standarda. Naša pravica in dolžnost je, da poiščemo razpoke v nosilnih stebrih evrskega sistema.
KLIK na OGLAS = PODPORA! Hvala!
Foto: Pixabay
