Če bi bil Pariz v Siriji

90.000 varnostnih oseb poslanih na ulice, ker se državljani upirajo proti vladi, bi v Siriji pomenilo, da se nemudoma dvignejo letala NATA in napadejo režimski del mesta.

Mobilizacija vojske, aretacije dijakov, ki so bili prisiljeni klečati pred policijo in uporaba prisilnih ukrepov, bi bili označeni kot diktatura. Seveda, če bi bil Pariz v Siriji pa ni. Zato se vse to lahko dogaja kot nekaj običajnega. Že četrti vikend se množično v Parizu ljudje upirajo vladi Macrona in njegovim ukrepom. In tudi več kot to: imajo konkretne politične, ekološke in ekonomske zahteve. Med drugim ukinitev plastične embalaže, ustavitev migracij in prenehanje izkoriščanja Afrike. Še kaj? Seveda, Frexit, odhod iz Evropske unije. So te demonstracije rasistične in desničarske? Ne, ljudje so obupani, ker ne shajajo iz meseca v mesec. Vendar običajni ljudje Francije ne dobijo takšne medijske in humanitarne pozornosti, ker želeli ali ne, niso tako finančno pomembni kot Sirija. Zato od zgroženih voditeljev evropskih držav ne slišimo: »Macron must go!«.

Brigitte Macron, žena francoskega predsednika bi morala biti nemudoma razglašena za soprogo brutalnega diktatorja, ki je dejansko namestil ostrostrelce v centru mesta, ko protestira civilna družba. Izbrisati bi jo morali z revije Vogue. Nihče noče gledati prve dame brutalnega režima! Novinarka, ki je naredila z njo intervju, bi se morala javno skesano opravičiti, da jo je žena diktatorja Macrona zavedla.

Iz centra Pariza bi morala tudi začela tvitati v odlični angleščini 7 letna Marie, ki bi JK Rowling prosila, naj jo rešijo pred Macronom, ki na ulici tepe njeno mamico, ki je žena zmernega protestnika.

Kaj kmalu bi se pojavile tudi Rumene čelade, ki bi jih plačevala vlada Nemčije in ZDA. Zmontirali bi film, ki bi dobil oskarja, režiser pa nikoli ne bi bil v Parizu, ampak v hotelu v Bruslju, kar se skoraj isto.

Mednarodni center za človekove pravice iz Portoroža, pa bi javljal za Guardian o kršitvah človekovih pravic v Parizu.

Nemudoma bi tudi zaprli zračni prostor nad Parizom. Kdor bi želel, da Macron ostane na oblasti, bi izgubil službo v vseh večjih medijih. Le kdo podpira diktatorje?

Ampak Pariz ni v Siriji, zato opisano znova potrjuje, da so merila zahodne demokracije podrejena kolonialnemu izkoriščanju. Mimogrede: Francija je vsa leta podpirala islamske skrajneže v Siriji proti predsedniku Assadu.

Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.