Zate deklica iz Jemna

Hotela sem ti nekaj napisati deklica iz Jemna. Lepa si. Lahko bi hodila po travniku in sonce bi se igralo s tvojimi lasmi. Vsi smo za hip videl tvoje oči deklica iz Jemna, kako globoke in iskrive so. Mati je povedala, kako si lačna, ampak nisi jokala. Ni imela denarja, da bi te peljala k zdravniku. Ti pa si umrla potem, ko te je cel svet spoznal. Stara sedem let in zdrava. Samo lačna. Kosa kruha in jabolka nisi mogla dobiti. V črnih naftnih poslih je izsesana tvoja otroška kri in na pladnju pohlepa leži tvoje tiho telo. Kupček kosti in tvoja duša, ki je odšla, ker tvojih ust niso nahranili - namenoma. Vozijo se v črnih limuzinah in imajo bele roke. Ampak jaz vidim tvoj obraz na njihovi podobi v palačah razkošja. Plaz izstradanega trpljenja se jim bo nekega dne usedel na prsi in počakal, da pride sekunda smrti mogočnežev.

Takrat jih boš čakala, nežna, drobna in krhka. Ti nisi smrt, ampak življenje, ki so ga poteptali. Silovitost spoznanja jih bo pretresla. Mrtvi ne morejo umreti, ujeti v sobane groze. Ne bodo mogli umreti. To je najhuje, ker niso živeli. Ti se vrni spet in upam, da ti bo naklonjen ta svet.

Deklica iz Jemna, vsi cvetni listki na celi Zemlji ne morejo povedati dovolj, kako zelo žal mi je. Vse dišeče in lahne bi stresla nate kot slap sladke mavrice in na tvoje brate in sestre v Jemnu.

Tvoje ime Amal pomeni upanje. Zate ostaja.

Na golem odru sveta

je umrla deklica

naše roke so krvaveče

oči, ki ne vidijo

tvoje srce, ki je roža

in s solzami umiva trne

nihče ne ploska