Kako deluje fašizem?

Piše: Samo

Je pojem fašizem zgolj del zgodovine, Mussolinija? Kakšna je razlika med nacizmom in fašizmom?

Naj za začetek ponudim provokacijo, da stanja in trendov v sodobnem svetu sploh ne moremo zadovoljivo pojasniti brez vsaj temeljnega razumevanja pojmov:

FAŠIZEM, NACIZEM, NEOLIBERALIZEM in IMPERIALIZEM.

Pomembnih izmov je še veliko. Problem z njimi je tudi to, da jih ljudje razumejo v zakodirani obliki. Ko nekdo reče na primer socializem, se korporativna duša takoj oglasi z grozotami Sovjetske zveze in Venezuele. V resnici je praviloma prisotna razlika, včasih celo obratnost med teoretično podlago posameznega izma in učinki tega izma v praksi.

Zanimiv in koristen prispevek k razumevanju sodobne družbe predstavlja tudi zadnje, letos objavljeno delo Jasona Stanleyja: How Fascism Works, The Politics of Us and Them (Kako deluje fašizem, Politika nas in njih)

Stanley opozarja, da so tudi države, ki niso fašistične, lahko izpostavljene fašizmu. Predstavlja 10 temeljnih značilnosti vzpostavljanja in delovanja fašizma:

1. Mitska preteklost
2. Propaganda
3. Proti-intelektualnost
4. Nerealnost
5. Hierarhija
6. Žrtvenost
7. Zakon in red
8. Spolna anksioznost
9. Sodoma in Gomora
10. Arbeit macht frei – Delo osvobaja

Avtor ocenjuje, da so se v zadnjih letih številne države sveta prevzeli skrajno desničarski nacionalizmi različnih vrst. Sem prišteva Rusijo, Madžarsko, Poljsko, Indijo, Turčijo in Združene države Amerike. Oznako »fašizem« avtor uporablja za ultranacionalizem določene vrste (etnični, verski, kulturni), z nacijo predstavljano skozi avtoritarnega voditelja ki govori v njenem imenu. Kot je izjavil Donald Trump na nacionalni konvenciji republikanske stranke julija 2016, »Jaz sem vaš glas«.

Nazornost in konciznost je prednost obravnavanega Stanleyevega dela, ki omogoča tudi strukturirano oceno o stopnji fašizacije Slovenije. Je pa avtorjeva paradigmatska platforma, ki je zaznavna v delu, nekoliko bolj centristična. Veliko pozornost namenja kritiziranju Trumpa kot osebnosti in ne toliko dejstvu, da je Trump simptom družbenega stanja, ki kot pravi Chris Hedges, »nabruha na vrh takšne tipe«. Celovitejši sistemski pogled na fašizem omogoča dopolnitev s stališči Michaela Parentija, ki pojasnjuje, da ni enotne definicije fašizma, gre za mešanico revolucionarno zvenečih pozivov množicam in reakcionarno razredno politiko kot na primer Hitlerjeva Nacionalna socialna nemška delavska stranka (NSDAP). Ali pa Trumpove obljube razočaranim delavskim množicam o najboljšem zdravstvenem sistemu, Veliki Ameriki, koncu vojaških posegov po svetu, v resnici pa nadaljevanje uničevalne politike do ljudi in okolja, perverzne davčne olajšave za najbogatejše, ukinitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja, stopnjevanje nasilja, … Obeta rešitev tegob množic, dejansko pa ščiti posebne interese manjšine z nasiljem in terorjem. Poudarja nove rešitve, nov red. Značilno je poveličevanje kulta voditelja, nacionalne države kot končnega cilja, ki mu je posameznik podrejen, militarizacija, zavojevanje, propagiranje misticizma, kult pradavne veličine, definiranje sovražnika (Judje, izbrisani, migranti), nasprotovanje vsem levim gibanjem in strankam, sindikatom in socializmu.

Mussolinijev pohod v Rim leta 1922 je ključen dogodek v razvoju najprej fašizma in iz njega izvirajočih različnih oblik nacionalnega socializma – nacizma. Financiral ga je veliki kapital, pretežno »agrobiznis«. Nacizem se je med obema vojnama s pomočjo velikega kapitala razvil v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, ZDA, na Japonskem in drugje.

Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.