Ker se ceni? Macron je v treh mesecih za ličenje porabil 26.000 evrov
Številni analitiki so svarili pred lastnostmi favorita »napredne levice« Emmanuela Macrona, ki je s svojim udinjanjem pri banki Rothschild in poroko z bogatašinjo, kazal vse prej kot podobo socialno in politično zrele Francije, ki ima kot zgodovinsko opozorilo spomin na razvratne kraljevske osebnosti in kolonialistične pomore.
Informacija, da je Emmanuel Macron samo v treh mesecih svojega predsednikovanja za usluge ličenja porabil kar 26.000 evrov, mu ni v prid. Močno je v nasprotju z vtisom, ki ga Macron širi na družbenih omrežjih, ko v Francijo vabi znanstvenike. Še manj je Macronu v korist, da se opisuje kot bog Jupiter, kakor navajajo francoski mediji. Volivci in volivke so kot že tolikokrat poprej sami izvolili predsednika, ki je kazal vse znake ljubljenca kapitalskih elit in niti slučajno skupnega dobrega.
Je Marcon edini? Ne, kakor navaja The Telegraph, sta za ličenje in frizerske usluge tudi pretekla francoska predsednika Francois Hollande in Nicolas Sarkozy zapravila astronomske vsote davkoplačevalskega denarja. Stroški za njunega frizerja so v letih dosegali stotisoče evrov. Hollandu so zato nadeli nečastni vzdevek »šamponskega socializma«, ker je frizerju na mesec namenil 9895 evrov.
Niso le francoski predsedniki naklonjeni frizerjem. Tudi britanski premier David Cameroon je svojega osebnega frizerja Lina Carbosiera odlikoval z državnim priznanjem.
Bi to utegnilo pomeniti, da Evropi vladajo narcisi? Takšne »potrebe« so namreč še vedno značilne za britanski dvor, ki lahko podeli za barvanje las plemenitašev posebno odlikovanje. Torej, kje je že demokracija, ali je vse skupaj zgolj dvorna igra narcisov, ki jim je lastna podoba pred potrebami ljudi?
Si ne bi državnega odlikovanja raje kot urejanja ene (!) pričeske zaslužil frizer ali frizerka, ki nesebično striže dementne osebe ali brezdomce, vrača samozavest ženskam, ki so prebolele raka, namesto krašenja oseb, ki nikoli ne delajo in živijo na račun podedovanih nazivov in palač?
Morda utegne biti razmišljanje na to temo opomin in opozorilo, kakšne kandidate in kandidatke za predsednika bomo izbirali v Sloveniji. Oziroma smo jih izbrali.
So se v Franciji naveličali dvorske samovšečnosti? Macronova priljubljenost je strmo padla, podpira ga le še 37 odstotkov vprašanih. Pa mi?
Foto: Twitter
