O mamici in županu

Cela Slovenija zdaj lahko bere, da je ljubljanski župan obtožen, da je v zameno za spolne dejavnosti, ženski, materi dveh otrok, ponudil ureditev delovnega razmerja za nedoločen čas.

Dejanje, če, in ko bo potrjeno, zahteva odstop župana in ustrezno kazen.

Najbolj bega dejstvo, da je sodišče tako občutljive podatke pustilo v javnost. Kajti gre za nekaj, kar si nihče ne bi želel v časopisih. Ne zaradi župana, zaradi otrok.

Če si je župan s tem dejanjem zagotovo podpisal politični in etični propad, je ravnanje vpletene ženske prav tako treba analizirati.

F. je Jankoviću po telefonu še povedala, da potrebuje zaposlitev za nedoločen čas, da bi lahko na banki dobila 100.000 evrov posojila za nakup stanovanja.

Župana je, tako navaja portal Pod črto, kontaktirala v stiski, ker je potrebovala 100.000 evrov kredita za stanovanje? Kako prosim? Veste, koliko je takšnih žensk v Ljubljani? Z visoko izobrazbo, ločenih in nimajo stanovanja ter redne zaposlitve? Več tisoč! Ali zato telefonirajo županu in celo privolijo na spolni odnos v zameno za službo, status in stanovanje?

Ne, na kraj pameti jim ne pade, da bi telefonirale prvemu županu. Neizmerno trpijo, ker nimajo urejenih bivanjskih razmer, kaj šele službe za nedoločen čas, kaj šele kredita za 100.000 evrov. Njihovo trpljenje je greh Slovenije!

Upravičeno sklepamo, da bi večina žensk privolila v spolne odnose v vojni z namenom, da rešili otroke smrti in lakote. Predvsem zaradi prisotnosti orožja in brezizhodnosti, ko naslednjo minuto ne veš, ali boš živ ali ne. Takšnih zgodb je še danes preveč.

Zakaj se je dotična ženska brez neposredne življenjske ogroženosti spustila v takšno navezo z županom?

Zoran Janković je nato »v nadaljevanju njunega srečanja zahteval od F. obljubo spolnega odnosa, ker bo poskrbel, da se bo zaposlila v JZ Lekarna Ljubljana za nedoločen čas, obljubil ji je tudi, da ji bo pomagal pri ureditvi stanovanja«.

Njun odnos kaže na totalni propad vsega, kar je nekdanja skupna država Jugoslavija omogočala ženskam, da imajo streho nad glavo in redno službo, brez, da pristajajo na dejanja, ki imajo vse zanke prostitucije in manipulacij.

Upati je, da se bo primer na sodišču ustrezno rešil. Ženska bi v trenutku, ko je videla, kakšna je oseba na drugi strani, morala takoj ustaviti dogovor in podati prijavo na policijo. Kot kažejo zapisi, je to storila šele potem, ko je dobila službo? Zakaj je ni zavrnila, skupaj z nespodobnim povabilom? Njeno stanje je bilo nezavidljivo, vendar ne takšno, kakršne kalvarije ne doživlja tisoče slovenskih samohranilk na socialih zavodih.

Njena stiska, da bi otrokoma dala »lep in topel dom« za 100.000 evrov, se lahko bere tudi kot klofuta vsem, ki trdo delajo od zore do mraka in plačujejo najemnino. Ali lahko upajo, da bo njihove težave reševal župan osebno?

Afera, tragična, kot je, terja tudi odgovor na vprašanje, kako to, da je mati samohranilka prišla v neposredno obravnavo župana osebno?

Politične kriminalke so pogosto še bolj umazane kot sama dejanja.