Angelinin brutalni »eksperiment« z otroki
Denar so položili na mizo. Vsoto, ki je številnim otrokom iz sirotišnic, cirkusov in slumov v Kambodži povsem nedostopna. Nato so otroke nagovorili, naj si zamislijo, kaj vse bi lahko s tem denarjem storili. Si kupili oblačila in sladice? Zdravila za mamo? Šli v šolo? Kupili očetu kolo? Nato so jim zapovedali, da naj ta denar vzamejo in stečejo z njim proč. To še ni vse.
Nekaj hipov za tem so otroka ujeli in želeli, naj izdavijo, zakaj so to storili. Namen takšne filmske avdicije je bil opazovati šok in bolečino ob izgubi tega zanje popolnoma nenadejanega darila.
Izmed množice obubožanih otrok v Kambodži, tako je povedala v zadnji številki revije Vanity Fair Angelina Joile, je izbrala tistega, ki je bil zmožen pokazati največ bolečine ob izgubi denarja. Vlogo je po tej »avdiciji« dobila deklica Srey Moch. Zakaj? Deklica se je namreč zlomila od žalosti, ker ji je pred kratkim umrl dedek in niso imeli denarja za pogreb.
Režiserka se je pohvalila tudi s tem, da so vsi, ki so sodelovali v tem »eksperimentu« občutili »avtentično bolečino«. Tako avtentično, kot jo ima povprečni gledalec v kinu, za nekaj minut in niti slučajno povezano z realnostjo?
Za nekatere otroke je bil ta »eksperiment« tako stresen, da so imeli nočne more in stisko. Jolie je zagotovila, da so imeli prisotnega psihologa, kakor, da bi to opravičilo tako brutalen eksperiment? Omenila je namreč, da so bili prizori tako stresni, da so povzročili šok tudi za naključne opazovalce, ki niso vedeli, da se pravzaprav snema film po knjigi Loung Ung (First They Killed My Father: A Doughter of Cambodia Remembers).
Si lahko predstavljamo, da bi tako ogrožene otroke na takšen način testirali v Londonu, Parizu ali Bruslju? Komentarji na tviterju kažejo, da psihološke igrice Angeline Jolie niso deležne dobrega odziva.
Multimilijonarke si že zdavnaj ne omislijo le umetnih prsi, botoksa, zasebih letal in številnih kapric. Njihov čas je namenjen tudi ukvarjanju z otroki iz azijskih ali afriških držav, ki nimajo takšne moči, da bi se pred tovrstnimi »eksperimenti« zaščitili.
Angie, kot ameriški mediji imenujejo režiserko, igralko in »humanitarko«, je namreč znana po tem, da si je omislila celo četico otrok iz različnih držav, za katero skrbi četica najetega osebja, medtem ko se njihova mati ukvarja s projekti, ki bi od povprečnega strokovnjaka ali znanstvenice zahtevali pet let. Gospa Jolie je namreč brez vsakršne izobrazbe in izkušenj življenja na ogroženih področjih. Kljub temu je v zahodnih medijih »nenadkriljiva« pripovedovalka zgodb o množičnih pobojih, vojnah in konfliktih, tako na filmu kot na političnem odru. Jasno, da jezika držav, katerih boleče dogodke v nekaj minutah predstavi kot veličastno resnico, ne zna in razume. Zakaj bi se ubadala s tem?
Prileti z zasebnim letalom na prizorišče človeške klavnice in posname srce parajoče filmski izdelek, ki pokaže vso izprijenost domačinov in nato v dragi obleki, ki kaže njene manekenske atribute, »v spomin na žrtve pokolov« sprejme kakšno nagrado ali dve. Morda spusti tudi kakšno solzico za fotografe, da smo jih vsi deležni. Vpletenosti njene domovine v takšne vojne nikoli ne razčlenjuje, zakaj že? Na primer, zakaj so ZDA odvrgle za 500.000 ton bomb na Kambodžo? So bili tudi zaradi ameriških bomb otroci iz Kambodže travmirani, ali to ni politično korektno vprašanje?
Množični mediji, ki se menda na vse kriplje borijo z »fake news«, so soustvarjalci strašnih manipulacij in poenostavitev vsem na očeh. Ampak podoba Angelina Jolie, matere, režiserke in humanitarke deluje tako prepričljivo, da je ne analizirajo.
Angelina Jolie, kot kaže, ne namerava posneti otrok, ki v grozi padajo na kolena in tulijo, ko prihajajo Natovi droni ali ameriški vojaki z odpetimi hlačami. O Rdečih Kmerih in Balkancih pa seveda.
Dvoličnost, ime ti je tudi Angie.
