Slovenski zdravniki grozijo, da bodo prenehali cepiti

Od mnogih mogočih razlogov za prenehanje cepljenja so slovenski zdravniki izbrali pretirano skrb države za varnost in kakovost cepiv.

Kot strela z jasnega je odjeknila novica, da so se slovenski zdravniki na obletnico koroškega plebiscita prvič v zgodovini uprli prisili, ki jim jo, že odkar pomnijo, nalaga država – skrb za to, da čim večkrat cepijo čim več ljudi. Javnost je bila na nogah, saj je vsakdo najprej pomislil, da so naposled le prebrali navodila, ki spremljajo cepiva, pregledali sodno prakso in se zavedli, kako visoke odškodnine na Zahodu izplačujejo zaradi posledic cepljenja, ali prebrali knjigo dr. Mateje Černič, Ideološki konstrukti o cepljenju in izvedeli, da so študije o učinkovitosti in varnosti cepiv ideološki zmazki in da jim JAZMP zaupnih informacij o sestavinah cepiv, ki jih brizgajo v ljudi, ne bo izdal niti če mu bodo zagrozili s tožbo. Mnoge je tudi zaskrbelo, da so se seznanili s številnimi študijami, ki dokazujejo, da cepljenje lahko povzroča avtoimunske bolezni in cel spekter poškodb živčevja.

Kaj pa, če je vsega kriv hladilnik?

Da je bilo razburjenje preuranjeno, je bilo jasno že, ko so v medijih nastopili ugledni družinski zdravniki in pediatri, ki so vedno stali v prvih vrstah, ko je bilo treba izkazati neomajno vero v to medicinsko prakso, ki so jo v najsevernejši balkanski državici, da bi pediatrom prihranili skrb za izobraževanje in odgovornost za morebitne sicer le teoretično mogoče posledice vbrizgavanja praktično neznane vsebine cepiv v organizme zdravih malih pacientov, kar uzakonili. Vendar pa to, kar se dogaja te dni, ni niti približno tako prijazno do dela željnih zdravnikov, ki se zavedajo, da je čim večja precepljenost proti vsem mogočim virusnim in bakterijskim boleznim, pa tudi proti nekaterim toksinom, ki jih izločajo bakterije, temelj preventive in odlična priložnost, da se v njihovih ordinacijah oglasijo tudi tisti - težko bi jim rekli pacienti, ki so tako dobrega zdravja, da niti ne pomislijo na obisk svojega zdravnika zaradi kurativnega zdravljenja. Ministrstvo za zdravje se je namreč odločilo, da morajo tudi družinski zdravniki in pediatri cepiva hraniti v zanesljivih hladilnikih, ki morajo imeti kalibrirane merilnike temperature, ki jih je mogoče samodejno odčitavati. Uporabo podobnih hladilnikov so že pred nekaj leti naložili slovenskim veterinarjem, za hranjenje občutljivih zdravil in cepiv pa jih uporabljajo tudi v lekarnah. Le na tak način naj bi namreč zanesljivo zagotovili hladno verigo, brez katere nikakor ni mogoče jamčiti za učinkovitost in varnost cepiv.

Tako smo lahko slišali tarnanje družinskega zdravnika dr. Bogoljuba Svetka, ki je proti gripi pocepil kar 75% prebivalcev slovenskih domov za upokojence, v zahvalo pa zdaj Ministrstvo od njega zahteva novi hladilnik, ki stane več kot 1200 evrov, poleg tega pa bi moral redno skrbeti za kalibriranje termometra, kar bi ga vsakič stalo še dodatnih 200 evrov. Poleg tega je dr. Svetek trdno prepričan, da hladne verige ni tako težko zagotoviti z navadnim hladilnikom, ki ga uporablja že več desetletij, saj bi zdravstvena inšpekcija zlahka odkrila nihanje v učinkovitosti cepiva na dovolj reprezentativnem vzorcu gojencev slovenskih domov za upokojence, ki so vsako leto zbolevali in umirali v približno enakem obsegu.

Dr. Vakcina Molitvenik, ki jo poznamo iz rednih infotainment šovov kot neomajno zagovornico cepiv v vsako slovensko vas, obžaluje, da zdravstvena inšpekcija še nikoli ni preverjala učinkovitosti cepiv, ki jih s kolegi z velikim zanosom uporabijo na slovenskem trgu iz svojih običajnih hladilnikov. Sama je priznala, da v svoji ordinaciji že dve desetletji uporablja kar mini gospodinjski hladilnik, ki ga poleti preseli v svojo kamp prikolico na hrvaški obali. Strokovnjaki za hladilno tehniko so ji pojasnili, da bi se ga dalo kalibrirati in tako iz njega narediti pošten hladilnik za hranjenje cepiv, vendar bi jo to stalo vsaj 100 evrov, kar je celodnevni zaslužek od prostovoljnih cepljenj, ki jih opravi v svoji ordinaciji v času največjega prometa.

Najbolj se pretirana skrb za učinkovitost cepiv z zahtevami po neprekinjeni hladni verigi zdi smešna dr. Pšenici Tesarčič, ki meni, da smo Slovenke in Slovenci zaradi svoje katoliške preteklosti bolj papeški od papeža in da bi se lahko zgledovali po tujcih, ki k njej prihajajo iz protestantskih in muslimanskih okolij in se čudijo, zakaj pri nas ni dovoljeno hranjenje cepiv v hlačnih žepih ali ženskih torbicah, saj bi jih tako pacienti prinesli v ordinacijo iz lekarne kar sami in bi bistveno zmanjšali stroške transporta in hranjenja. Sama se je prijela za glavo, ko je slišala za nove, iracionalne zahteve, ki jih namerava s pravilnikom od zdravnikov zahtevati Ministrstvo za zdravje. Njena ordinacija bo imela s tem več kot3000 evrov stroškov, kar je zaslužek, ki ji ga prinesejo prostovoljna cepljenja v več letih.

Še najmanj izpad dohodka zaradi nerazumnih zahtev po zagotavljanju učinkovitosti cepiv s hladno verigo skrbi dr. Jožico Močvirnik, ki skrbi za precepljenost prebivalcev Haloz. Za Haloze pravijo, da so tam, kjer je bog mahal s prazno vrečo, kar potrjuje tudi poraba cepiv proti gripi. Dr. Močvirnikova namreč porabi povprečno zgolj 5 cepiv proti gripi letno. Ta je doslej hranila v hladilniku Ljubljanskih mlekarn, v katerem je s svojimi cepivi gostovala v bližnji gostilni, ki ima redno na zalogi sladoled. Prav ona je najbliže uresničitvi grožnje o prenehanju cepljenja, če bo Ministrstvo res vztrajalo pri svoji nerazumni zahtevi po vzdrževanju hladne verige oz. zagotavljanju učinkovitosti cepiv. Sama meni, da to ne bi prav nič povečalo učinkovitosti cepiva proti gripi in da zaradi tega ne bi prodala niti enega več. Še teh pet, ki jih letno porabi, ne prejmejo domačini, pač pa občasni obiskovalci Haloz, ki jim na NIJZ v prestolnici priporočijo cepljenje pred potovanjem v te divje kraje. Ima pa dr. Močvirnikova boljši predlog za večjo precepljenost. V Haloze bi rada pripeljala jumbo plakate z izobraževalnimi reklamami za cepljenje proti gripi in klopnemu meningoencefalitisu, saj se to očitno v Ljubljani in Mariboru precej dobro obnese.

Še najmanj težav z zagotavljanjem hladne verige imajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Tam so skupaj s Kosovom in Moldavijo pridobili evropska sredstva za zagotavljanje hladne verige za cepiva in nekatera občutljiva zdravila. Sami so se opremili z dovolj vrhunskimi hladilniki, ki jih bodo uporabljali samo za namene hranjenja cepiv. Zaposlili so tudi 5 dodatnih farmacevtov, ki bodo o vzpostavitvi hladne verige svetovali nejevoljnim zdravnikom družinske medicine in pediatrije. Prepričani so, da se v Sloveniji niti en pediater ne bo odločil za opustitev cepljenja, saj je cepljenje eno od ogrodij njihove dejavnosti in predstavlja pomemben delež njihovih dohodkov. Če nehajo cepiti, lahko zaprejo svoje ordinacije, kar so spoznali vsakič, ko so se pri njih pojavile kakšne neosnovane pripombe glede te čudovite medicinske prakse. Medtem ko je vsem jasno in vsi razumemo, da se ne morejo zanimati za stranske učinke tega invazivnega medicinskega posega, da ne morejo vedeti niti, kaj vsebujejo ampule s cepivi, kaj šele da bi se imeli čas poglabljati v zapletene študije o varnosti in učinkovitosti cepiv, ki jih res ni lahko najti, še težje pa jih je razumeti, javnost prav gotovo ne bo imela nobenega razumevanja za tiste, ki ne bodo znali ali hoteli zagotoviti hladne verige in s tem ohraniti učinkovitosti cepiv, ki jih uporabljajo. Pacienti namreč verjamejo, da pri cepljenju ne gre za teh nekaj fičnikov, ki jih bodo vložili v hladilnike, pač pa za predanost poklicu in predanost 200 letni medicinski praksi, ki je izkoreninila vse dvome v svoj uspeh in je tako postala temeljna veščina naših zdravnikov, ki je učinkovito izpodrinila sveti krst in druge drage verske obrede in vstopila v vse sfere človeškega življenja.

Ministrstvo ima aduta v rokavu

Na Ministrstvu za zdravje so kljub vsemu zaskrbljeni, zato bodo poskusili upoštevati pripombe slovenskih pediatrov, saj bi ti lahko pozabili na lojalnost stroki in bi lahko v prihodnosti nastopali v časopisnih člankih z bogokletnimi naslovi, kot na primer: »Slovenski pediatri so začeli s cepilno stavko, ker nihče ne preučuje učinkovitosti in varnosti cepiv,« ali »Slovenski pediatri zahtevajo informacije o vsebini cepiv.«  

»Tega si res nihče ne želi,« je povedala dr. Vlastika Nakaza, dolgoletna koordinatorica za cepljenje na NIJZ, dobitnica mnogih priznanj najimenitnejših svetovnih proizvajalcev cepiv in dežurna načrtovalka jumbo plakatov z izobraževalnimi reklamami za cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu.

Dr. Bogoljub Svetek, v prostem času tudi predsednik sindikata cepiteljev, pa se ne da. V sindikatu so že našli krivca za nerazumne zahteve Ministrstva za zdravje. To so prodajalci hladilnikov in tisti, ki se ukvarjajo s kalibriranjem termometrov. To so strokovnjaki stroke, katere glavni cilj je dobiček, zato sumijo, da so z lobističnimi prijemi pritisnili na sicer vedno dobrohotne medicinske strokovnjake na Ministrstvu za zdravje, da so ti pozabili na humanitaren pomen dostopnosti cepiv za vse ljudi in za vse cepitelje, ki bi jih želeli uporabiti, in jim tako priskrbeli lahek zaslužek pod pretvezo obveznosti hranjenja cepiv v njihovih dragih hladilnikih. Dr. Bogoljub Svetek je še poudaril, da nobena prisila ni dobra, še zlasti ne prisila k obveznemu nakupu hladilnikov, ki ne prinaša nobene koristi niti cepiteljem niti njihovim klientom, saj doslej še niso naredili niti ene študije o (ne)učinkovitosti cepiv v povezavi s hranjenjem v določenih hladilnikih. Zato bo Sindikat slovenskih cepiteljev pohlepne proizvajalce hladilnikov naznanil Protikorupcijski komisiji.

Avtor: Sljuz